V zadnjem tednu meseca februarja 2016 je potekal Svetovni teden osveščanja o motnjah hranjenja. Ob tej priložnosti smo člani projekta V odsevu v sodelovanju z Društvom informacijski center Legebitra ponovno odločili, da v Ljubljani pripravimo enodnevno Živo knjižnico na aktualno tematiko.
Živa knjižnica je sredstvo, s katerim preko inovativne metode aktivnega dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o človeških vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice sooči bralca/bralko z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost se v živo srečati z lastnim stereotipom. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice.
“Izredno zanimiv koncept slišati sočloveka v tej individualistični družbi. S tem vsi lažje spregovorimo o svojih težavah, razbijamo tabuje in se zavemo, da nismo edini, ki se soočamo z določeno težavo.”
Živa knjižnica, ki smo jo organizirali, je bila drugačna od večine, saj je bila tudi letos tematska. Žive knjige so namreč predstavljali ljudje, ki so se sami soočili s katero izmed motenj hranjenja, njihovi svojci in različni strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo z omenjeno problematiko. Poleg njih pa si je bilo na letošnji živi knjižnici mogoče izposoditi tudi osebe z nekatrimi drugimi duševnimi motnjami.
Cilj projekta je bil predvsem ljudem omogočiti neposreden stik z osebami, ki so jih motnje hranjenja močno zaznamovale. In s tem neposrednim stikom, smo želeli ljudem, dati možnost, da si sami ustvarijo mnenje o neki osebi, hkrati pa smo upali, da bomo s tem načinom pomagali razbiti vsaj nekaj stereotipov, ki jih ljudje pripisujemo osebam z motnjami hranjena.
Dogodek je potekal v četrtek, 25. februarja 2016 od 16. ure dalje v atriju Hostla Tresor na Čopovi ulici 38 v Ljubljani.
Ker brez živih knjig Žive knjižnice ni moč organizirati, smo že nekaj mesecev pred samim dogodkom stopili v stik z osebami, za katere smo menili, da bi bile za to primerne, sodelovanje pri projektu takšne vrste namreč ni povsem enostavno. Pri Živi knjižnici gre predvsem za deljenje osebnih zgodb. Med knjigo in bralcem se v varnem okolju vzpostavi oseben stik, prav vsak z določeno izkušnjo, stigmo ali stereotipom pa se ni nujno pripravljen izpostaviti na ta način. Da lahko postaneš živa knjiga, je torej že potrebno doseči neko stopnjo čustvene zrelosti in okrevanja. Od vseh oseb, ki so bile pripravljene sodelovati kot žive knjige, smo želeli predvsem, da podajo svoja doživljanja in občutke, ki so jih spremljali na poti od prvega stika z motnjo hranjenja, kot tudi, tiste, ki so jih oziroma jih še vedno spremljajo na poti do okrevanja. Prav tako tudi strokovnjaki niso imeli naloge podajati strokovnega mnenja, ampak predvsem svoje vtise ob obravnavi oseb z izkušnjami z motnjami hranjenja.
Na koncu se je sodelovati kot živa knjiga odločilo skupno enajst ljudi, od tega sedem oseb z izkušnjo motnje hranjenja, ena izmed njih danes deluje tudi kot psihoterapevtka, en svojec oseb z motnjo hranjenja ter svetovalka, ki dela z osebami z motnjami hranjenja. Ker pa smo želeli imeti vedno dovolj živih knjig na voljo za bralce, smo k sodelovanju povabili še tri osebe, ki nimajo izkušnje motnje hranjenja, vendar so zaznamovane na drugačen način. Tako so knjige predstavljale tudi oseba z izkušnjo samopoškodovalnega vedenja ter depresije in oseba, ki je bila odvisna od drog.
Kot že omenjeno, se je potrebno na izvedbo Žive knjižnice ustrezno pripraviti, zato smo pred samim dogodkom za vse sodelujoče organizirali izobraževanje, ki je potekalo v prostorih Medicinska Fakultete, vodila pa ga je gospa Maja z Informacijskega centra Legebitra..
Da bi dosegli širšo javnost, smo poskrbeli tudi za ustrezno promocijo dogodka. Oblikovali in natisnili smo različne plakate, ki smo jih izobesili po prostorih MUZE in v Hostlu Tresor, razdelili pa smo tudi kar nekaj letakov. Prav tako smo izoblikovali oglas, ki se je predvajal na zaslonih Printbox-a. Na uradni Facebook strani Žive knjižnice smo odprli javni dogodek in objavljavljali tekoče dogajanje pred in med samo Živo knjižnico. Dva dneva pred samo živo knjižnico smo prosili, da na oddaji Preverjeno povejo za naš dogodek, kar so tudi storili. Na dan dogodka smo v oddaji Dobro jutro, ki se predvaja na prvem programu TV SLO, posneli kratek prispevek. Tako lahko zdaj rečemo, da je bila promocija zelo uspešna, saj smo bili z obiskom Žive knjižnice več kot zadovoljni.
Že uro po začetku knjižnice smo imeli neverjetnih 21 branj, do konca dogodka pa jih je bilo 47, bralcev pa kar 56, saj so se nekatere žive knjige strinjale, da jih na enkrat bereta kar dva bralca.
Toda ne le da smo bili zelo zadovoljni z obiskom samega dogodka, veliko nam pomeni predvsem to, da smo dobili pozitiven odziv s strani bralcev, ki so nas podprli in izrazili željo, da bi na ta način obravnavali še kakšno drugo tematiko. Po vsakem branju je bilo zaželjeno, da bralci opišejo svoja doživetja ob prebiranju živih knjig. Zato vemo, da so bila skoraj vsa izjemno pozitivna, posebej so se nam je vtisnili v spomin komentarji nekaterih bralcev:
“Super izkušnja. Najlepša hvala za vso prijaznost s strani organizatork, za vodo in za knjige ter nasmeške.”
“Izredno zanimiv koncept slišati sočloveka v tej individualistični družbi. S tem vsi lažje spregovorimo o svojih težavah, razbijamo tabuje in se zavemo, da nismo edini, ki se soočamo z določeno težavo.”
“Knjižnica mi je bila zelo všeč, menim, da bi se to lahko v Slovenji zelo razširilo, saj čedalje več ljudi trpi za različnimi duševnimi motnjami.”
V atriju hostla Tresor je cel dan prevladovalo prijetno in veselo vzdušje. Naš cilj je bil predvsem izpostaviti predsodke in stereotipe, ki veljajo za ljudi z motnjo hranjenja in na ta način prikazati njihove negativne posledice. S tem smo prispevali k razbijanju stereotipov ter vsaj v nekaterih posameznikih spodbudili razmišljanje ali razpravo o neupravičenosti le teh.
Glede na uspeh dogodka si seveda želimo, da bi na ta način delovali še naprej in v prihodnosti pripravili še kakšno posebno Živo knjižnico. Da pa nam je uspelo, se moramo zahvaliti gospodu Mitji Blažiču in gospe Maji, ki sta nam je bila z napotki glede same organizacije dogodka in vodenjem izobraževanja v veliko pomoč. Hvala tudi hostlu Tresor, za pomoč pri promociji in seveda za prostore, v katerih smo lahko postavili našo knjižnico.
Posebna zahvala pa gre vsem sodelujočim živim knjigam, ki so bili pripravljeni deliti svoje izkušnje z bralci. Le z vašim pogumom, iskrenostjo in srčnostjo smo ustvarili ta dogodek in uspeli privabiti toliko bralcev. Anja Plot in Tjaša Žagar, organizatorki Žive knjižnice ob svetovnem dnevu osveščanja o motnjah hranjenja
Ob Svetovnem dnevu osveščanja o motnjah hranjenja vas v četrtek, 25. februarja 2016 vabimo na 2. tematsko Živo knjižnico na temo motenj hranjenja in ostalih duševnih motenj, ki bo potekala od 16. do 21. ure v prostorih hostla Tresor na Čopovi ulici 38 v Ljubljani.
Lepo vabljeni, da si vzamete vsaj pol ure časa in nekaj poguma ter se nam pridružite na odkritem pogovoru in tako spoznate resnične zgodbe, ki se skrivajo za stereotipi in predsodki o motnjah hranjenja ter ostalih duševnih motnjah.
Živa knjižnica je sredstvo, s katerim preko inovativne metode aktivnega dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o človeških vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice sooči bralca/bralko z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost se v živo srečati z lastnim stereotipom. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice.
Tokrat bodo žive knjige osebe, ki so se same soočile z motnjo hranjenja ali kakšno drugo duševno motnjo, njihovi svojci in različni strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo z omenjeno problematiko.