Objavljamo z 3. mestom nagrajeno pesem na natečaju z naslovom “Iz stiske skozi bolečino” ob 1. marcu, svetovnem dnevu osveščanja o samopoškodovanju.
3. mesto: POEZIJA
Anonima
BREZ NASLOVA
I.
Hlad spreleti moje telo,
ko dih prišepne mi na uho,
glas znan?
Ne, tuj mi je.
Kot da moje so besede,
mi hrbet obrnile,
oster nož v vrat zarile!
Kri razlila se po prsih,
gomazi iz mladih žil,
ljubezni polno srce,
odbije zadnji utrip.
II.
Žica se zapiči v meso,
kri razlije se v oko,
lije iz čela po obrazu,
kot njegov pogled po mojem stazu.
Ubijam se, morim,
vendar molčim!
Bolečina neznosna,
na smrt ponosna.
Mar je vredno umreti?
Za žive živeti?
Moj obraz bledi,
še zmeraj živi!
III.
Okovje okrog rok,
veriga okrog nog,
prikovana na svet,
moj duh je ujet.
Sežem predse z roko,
vkovano v telo,
se stegnem po ključ,
razbije se luč.
Sedim v temi,
ko glas šepne mi,
če se ne da odkleniti,
okovje s sekiro razbiti.